Aloha Hawaii – Zaščiti sebe, zaščiti oceane!

Hvala, ker si se odločil oz. odločila za našo poletno kolekcijo Aloha Hawaii - upam, da je v tvoj dom prinesla pravo poletno vzdušje in čudovito doživetje 🙂 S kodo HAVAJI pa pri nakupu naših krem z zaščitnim faktorjem prihraniš 25% pri nakupu - saj veš, zaščiti sebe, zaščiti oceane 😉 V spodnjem zapisu si lahko prebereš več o razliki med mineralnimi in kemičnimi filtri ter zaščiti morskega ekosistema 😉

Omejena poletna kolekcija letos v sebi skriva delček Havajev - in majhen opomin vsem nam, kako je morski ekosistem občutljiv in kako hitro se lahko poruši. Zato letos kolekcija Aloha Hawaii prihaja pod sloganom Zaščiti sebe, zaščiti oceane! Na vseh izdelkih iz omejene poletne kolekcije Aloha Hawaii je namreč unikatna QR koda, ki te popelje do 25% popusta na nakup mineralnih krem za sončenje - mineralne sončne kreme brez nano delcev so namreč edine, ki dokazano ne škodujejo morskemu ekosistemu.

Ali veš, da je Havajsko otočje prvo prepovedalo uporabo krem s kemičnimi filtri, ki so nevarni okolju?

Študija neprofitne znanstvene organizacije Haereticus Environmental Laboratory je pokazala, da kemikalije, ki pomagajo filtrirati UV-žarke, povzročajo veliko škodo v koralnih grebenih in s tem škodujejo celotnemu morskemu ekosistemu. Za morsko življenje sta še posebej škodljivi sestavini oksibenzon in oktinoksat, ki ju vsebuje večina krem s kemičnimi filtri za zaščito pred soncem.

Po navedbah poročila, ki je bilo leta 2015 objavljeno v znanstveni reviji Archives of Environmental Contamination and Toxicology, v koralne grebene po svetu letno prihaja okoli 14 tisoč ton sončne kreme. Kemikalije v vodo najprej prinesejo s kremami namazani plavalci, nato pa te pronicajo v mlade korale, zaradi česar odmirajo v njih rastoče alge. Posledica odmiranja alg sta beljenje koralnih grebenov in pomanjkanje hranil, ki ohranjajo preostalo morsko življenje.

Pa ne samo havajski morski ekosistem - tudi naše, jadransko morje ima krhko ravnovesje, ki mu kreme s kemičnimi filtri hitro škodujejo. Pa poznaš razliko med mineralnimi in kemičnimi UV filtri?

Kaj so mineralni filtri za zaščito pred UV svetlobo?

So edini UV filtri, ki so dovoljeni v ekološki kozmetiki po standardu ECOCERT, ki je vodila svetovna organizacija na področju izdajanja ekoloških certifikatov. Njihova glavna značilnost je, da ne pronicajo v kožo (to velja če niso v nano velikosti – za kreme z ekološkim certifikatom po ECOCERT standardih, kot so naše, ne smejo biti v nano delcih) in odbijajo UV svetlobo s kože. V uporabi sta 2 mineralna UV filtra in sicer titanov dioksid in cinkov oksid. Njuna kombinacija omogoča optimalno, UVA in UVB zaščito pred soncem. V osnovi sta to zdrobljena minerala, bele barve. S pravilno izbiro filtrov in formulacijo kreme lahko tudi z mineralnimi filtri dosežemo prosojnost kreme in SPF zaščito faktor 50.

Kako delujejo kemični filtri za zaščito pred UV svetlobo?

Kemični filtri so molekule, ki na različen način vpijajo UV-žarke različnih valovnih dolžinpretvarjajo njihovo energijo v neškodljivo toploto in tako ''uničijo'' njihovo delovanje v kontaktu s kožo. Obstaja mnogo različnih kemičnih filtrov in ker vsak ščiti pred specifično valovno dolžino, je v kremah običajno kombinacija večih, da se zagotovi ustrezen spf. Zaradi njihovega načina delovanja se zadnja leta poraja veliko dvomov, ali so dejansko primerni za uporabo, za nekatere izmed njih pa je tudi že dokazano škodljivo delovanje na okolje.

Torej glavna razlika med mineralnimi in kemičnimi UV filtri je, da mineralni filtri UV svetlobo odbijajo s kože, medtem, ko kemični filtri UV svetlobo absorbirajo in pretvorijo v toploto.

Letos smo v kolekciji združili 5 Havajskih otokov - v vsakem izdelku pa se skriva delček tega otoka 😉

Maska za lase Maui - z ananasom: Na Mauiju so največje plantaže ananasa - čudovit sadež, ki bo tokrat poskrbel za tvoje lase, da bodo kljub poletnim dogodivščinam tvoja najlepša krona

Vlažilni fluid za obraz Molokai - z rdečo in rjavo algo: Ob otoku Molokai se nahaja najdaljši koralni greben na svetu - vlažilni fluid je obogaten z najboljšimi vitamini in minerali iz morja, da zaščiti in poboža nežno kožo obraza

Mazilo za ustnice Big Island - s hibiskusom: Največji havajski otok, ki s kar tremi delujočimi vulkani povezuje prazgodovinski nastanek otočja z današnjim modernim življenjem na njem. Rdeče in vroče kot Havajska lava? Seveda, tvoje ustnice z mazilom za ustnice Big Island

Losjon za telo Kauai - s kokosom: Kauai je najbolj zelen havajski otok, na katerem seveda uspevajo tudi kokosi - losjon bo tvojo kožo ovil v omamen vonj kokosa in jo naredil mehko kot oblaček na poletnem nebu

Peneči gel za tuširanje Oahu - s papajo: Najbolj turistični havajski otok s svojo nepozabno Waikiki plažo - prepusti se nežnemu vonju tropskega sadja in se potopi med nebeško modre valove 😉

Ameriški slamnik – čudežna rastlina, na katero so prisegali že stari Indijanci

Ameriški slamnik je nedvomno najboljše raziskana zdravilna rastlina – v začetku 20. stoletja se je v Evropi njegova uporaba močno razširila in doživela strmo rast. Njegova uporaba se je pričela zmanjševati s prihodom antibiotikov.

Ameriški slamnik ima močno protivirusno delovanje – njegovi alkoholni izvlečki namreč zavirajo rast virusov. Ameriški slamnik poveča delovanje T celic imunskega sistema in celic ubijalk, kar posledično izboljša imunski odziv na okužbo. V našem telesu ob uživanju ameriškega slamnika poteče aktivacija ogromnega števila celic imunskega sistema, in posledično okužbe prebolimo prej oz. z manj bolezenskimi znaki.

Izvlečke ameriškega slamnika najpogosteje uporabljamo v boju proti prehladu, gripi in bakterijskim okužbam dihal, raziskave pa so potrdile, da je uspešen tudi v boju z glivicami, natančneje proti vaginalni kandidazi.

Ameriški slamnik v boju proti prehladu

Pomembno je, da z uživanjem pričnemo že ob prvih znakih prehlada – študije so namreč pokazale, da pravočasno uživanje pripravkov iz ameriškega slamnika ublaži potek bolezni kar za 64% v primerjavi z bolniki, ki slamnika niso uživali. V drugi študiji so testirali učinek ameriškega slamnika na trajanje in potek bolezni pri akutni okužbi zgornjih dihal ob na 120 osebah. Začetnim znakom prehlada je sledil pravi prehlad le pri 40% bolnikov, ki so prejemali pripravek ameriškega slamnika.

slamnik-imunski-sistem

Kako pravilno uživati ameriški slamnik?

 

Običajno so izvlečki iz ameriškega slamnika pripravljeno preko alkoholne ekstrakcije (v zaključnih postopkih priprave se alkohol odpari), za uživanje je primeren tudi čaj, ali pa sok sveže rastline. Za najboljši rezultat je priporočljivo jemati ameriški slamnik vsaj en teden oz. največ osem tednov.

Zaradi močnega učinka na imunski sistem se jemanje ameriškega slamnika odsvetuje pri avtoimunih boleznih, kot so npr. multipla skleroza, levkemija, aids, artritis, … Uporabe se tudi ne priporoča med nosečnostjo in pri otrocih, mlajših od 3let.

Kako ugotoviti, kaj povzroča moj atopijski dermatitis?

Nikakor to ni lahka naloga, je pa nadvse pomembna za uspešno krotenje bolezni. Danes bomo našteli nekaj najbolj pogostih vzrokov, ki vodijo v atopijski dermatitis.

  1. Prehranske alergije

Tukaj gre za to, da je tujek, ki draži naš imunski sistem, sestavina hrane. Običajno so to proteini – izredno mali delčki beljakovin. Vsaka rastlina/žival/gliva ima drugačne in sebi lastne proteine, nekoga lahko draži protein Lyc e 1, ki ga najdemo v paradižniku, drugega pa proteini iz družine kazeinov, ki jih najdemo v mleku. Tretji pa bo npr. pojedel solato s paradižnikom in mocarello, torej oba zgoraj našteta alergena in se počutil odlično.

Pri prehranskih alergijah ni pravil – pojavijo se različno in neglede na splošna prepričanja, ali je neko živilo zdravo ali ne. Pri njih je tudi značilno, da lahko delujejo povezano. To pomeni, da mogoče vam sam paradižnik ne škoduje, če ga pojeste v kombinaciji s svinjino ali pa jajčevcem, izzove alergijo. Te povezave so različne med posamezniki in odkrijemo jih lahko le tako, da dobro opazujemo, kaj pojemo in v kakšnih kombinacijah.

Kako jih odkriti?

Poznamo več različnih metod. Najbolj pogosta je klasično zbadanje z alergeni po roki in opazovanje odziva kože. Ta metoda je običajno prva izbira zdravnika, prednost je, da je metoda hitra in jo zajema osnovno zdr. zavarovanje. Slabost pa je, da lahko zajame le omejen nabor alergenov. Potem poznamo tudi krvne teste, kjer na osnovi vzorca krvi opravijo testiranje na alergene. Metoda je plačljiva pri zasebnih laboratorijih, je pa zelo natančna in lahko zajame zelo velik krog alergenov. Alergene odkrivamo tudi z bioresonanco, katere osnova je elektromagnetni frekvenčni vzorec z določeno frekvenco in amplitudo nihanja, ki ga ima vsaka celica našega telesa. Metoda je neinvazivna, opravljajo jo bioenergetiki, tako kot krvni testi pa tudi bioresonanca zajame širok spekter alergenov. Več o informacij o posameznih metodah nas čaka v enem izmed naslednjih zapisov – sama pa vam priporočam kombinacijo vsaj dveh metod.  Zavedati se moramo, da so metode različne in 100% zanesljiva ne obstaja – pri nas smo npr. po kožnih testih naredili še bioresonanco, kjer se je pokazalo več alergenov in po upoštevanju izogibanja teh alergenov, se je stanje pričelo umirjati. {id=74}

 

  1. Kontaktni alergeni

Ali se zavedaš, s koliko snovmi smo dnevno v stiku? Oblačila, posteljnina, obutev, izdelki za nego telesa, dišave za dom, čistilna sredstva, pomivalna sredstva,… V vseh naštetih izdelkih so lahko prisotne kemikalije, ki naše telo dražijo in izzovejo vnetja.

 

  1. Stres

Tako pogosta tema današnjih pogovorov, pa vendar o njemu vemo tako malo. Vsekakor je preširoka tema, da bi jo lahko zaobjeli v enem zapisu, pa vendar nekaj osnov. Stres je odziv našega telesa na nepredvideno situacijo – da nas ''zbudi'', da hitreje in boljše reagiramo nanjo. Molekularno gledano gre za kompleksen odziv telesa, ki s sproščanjem različnih molekul da našemu telesu ''boost'', pospešek, da preživi. V zgodovini je bil to npr. tek pred medvedom, ko je doza adrenalina pospešila naš tek in nas morebiti rešila pred medvedom. Danes pa je to npr. rok za oddajo/opravilo neke naloge/poročila/dela, ko doza adrenalina poveča našo koncentracijo, poskrbi, da prebedimo noč in podobno. In tek pred medvedom se je zgodil mogoče 2x letno, kolikokrat pa sedaj doživimo zgoraj opisan stres? In tukaj se skriva problem, občasni stres prehaja v stalnega, stalni stres pa ima na naše telo uničujoč vpliv.

 

Danes smo našteli najbolj pogoste dejavnike, ki vplivajo na nastanek atopijskega dermatitisa. V naslednjih zapisih se bomo tudi vsakemu posebej bolj posvetili.

Atopijski dermatitis in čemu je ta blog namenjen?

Sama atopijski dermatitis vidim kot bolezen neštetih vzrokov, ki skupaj vodijo v izbruhe in vnetja na koži. Vsak posameznik se razlikuje od drugega, zato je zdravljenje vedno kompleksno in da najboljše rezultate, če k njemu pristopimo celostno.

koza-dermatitisV zapisih na blogu Atopic se bom držala predvsem nasvetov v zvezi z nego kože – to namreč najbolj obvladam. Ker pa smo se z dermatitisom spoznali tudi v moji družini, bom delila tudi nekaj osebnih izkušenj, ki so nam pomagale, da je bolezen izzvenela.

Danes pa za začetek mogoče nekaj besed o tem, kaj se v koži dogaja, ko prične srbeti in se tvori izpuščaj.

Izpuščaj, ki se pojavlja pri atopijskem dermatitisu, je v osnovi vnetje kože. Vnetje lahko nastane zaradi zunanjih ali pa notranjih vzrokov. Tipični zunanji so npr. ko pride koža v stik z alergeno rastlino, koža pordi, srbi in odvisno od stopnje alergenosti, lahko po nekaj minutah izzveni ali pa se naredi moker izpuščaj, ki se zasuši v krasto. Notranje pa so najpogostejše alergije na posamezne sestavine – ko te preidejo v kri, se prične draženje, rdečica in lahko tudi izpuščaj na občutljivih delih kože.

Vnetje je normalen odziv telesa na tujek, ki ga je potrebno odstraniti. Kaže se v lokalni rdečici, povišani temperaturi in oteklini na mestu vnetja – te nastanejo zaradi hitre aktivacije imunskega sistema, da tujek čimprej odstrani. Problem pa se pojavi, ko vnetja postanejo kronična, torej dlje časa trajajoča, kar je značilno tudi za atopijski dermatitis.vnetje-koze

Imunski sistem je izredno kompleksen – tako glede števila različnih celic in tudi glede mehanizmov delovanja. Generalno imamo vsi ljudje enake mehanizme delovanja imunskega sistem – ampak vendar so med nami velike razlike v delovanju in odzivih imunskega sistema. Deloma zaradi genetike, deloma zaradi okolja, ki nas obdaja in deloma zaradi hrane, ki jo zaužijemo. In zato je kronična vnetja potrebno zdraviti celostno – pogosto na nastanek vnetja vpliva več dejavnikov, ki konstantno ''dražijo'' oz. pošiljajo signale imunskemu sistemu, da je v telesu tujek, ki ga potrebno odstraniti. Ta se tudi na najmanjše dražljaje odzove z vnetjem – da ta tujek čimprej odstrani iz telesa. In nenehni signali povzročajo v telesu vnetje, ki se lahko kaže tudi kot atopijski dermatitis.

Vsekakor je nega kože izredno pomemben dejavnik, ki lahko lokalno zaustavi vnetje in pomaga koži, da se pozdravi in znormalizira. Koža se obnavlja relativno hitro in v nekaj mesecih se koža lahko povsem obnovi, brez brazgotin ali kakršnih koli znakov, da so bili na tem mestu kdaj izpuščaji. Dobra nega lahko pomaga zaustavljati vnetje, izboljša videz kože in zaustavi pojavljanje izpuščaja, ne more pa zaustaviti ''draženja'' našega imunskega sistema. Zato je pomembno, da ugotovimo, kaj ga draži in poskušamo temu čimbolj izogniti.

 

V naslednjem zapisu sledi predstavitev najpogostejših alergenov. Na prejemanje blogov na email se lahko prijaviš tukaj

 

Hotel za žuželke

V svoji okolici najdemo nešteto žuželk. S številnimi ukrepi, ki jih izvajamo bodisi na njivah, sadovnjakih in travnikih, lahko nevede prispevamo k zmanjševanju populacije žuželk. S hotelom za žuželke lahko pripomoremo k ohranitvi vrst, kar pa se bo obrestovalo tudi nam, saj bomo z njim privabili koristne žuželke. Hotel za žuželke je najboljše postaviti nekam stran od vrta. Najpogostejše obiskovalke hotela so pikapolonice, čebele samotarke, čmrlji, mravlje..

Potrebujemo:

  • stekleničke
  • debelejše in tanjše lesene palčke
  • vrvico
  • manjšo desko

Stekleničke postavimo tako, da bomo lahko med njih nadevali različne palčke. Trdno povežemo z vrvico. Nekaj vrvi pustimo, da bomo lahko hotel kasneje obesili na drevo. Odrežemo dva manjša kosa lesene deske in ju z lepilom za les zlepimo v strehico. To streho nato prilepimo na vrh stekleničk in lesa.

Žepni pribor za šivanje

Za nujna popravila - če se nam strgajo hlače ali nam odpade gumb, je dobro imeti v torbi pribor za šivanje.

Potrebujemo:

  • 50 ml lonček
  • sukanec
  • šivanko
  • gumbe
  • (manjše škarjice)

V lonček spravimo sukanec (prej ga lahko navijemo na manjši kos kartona), šivanko in gumbe. Lahko dodamo tudi manjše škarjice.

Čistilo za lesene površine

Kupljena čistila velikokrat vsebujejo snovi, ki so škodljive za okolje hkrati pa lahko uničujejo naše leseno pohištvo. Doma si lahko sami pripravimo čistilo, ki vsebuje naravne sestavine in neguje lesene površine.

Potrebujemo:

  •  100 ml stekleničko
  • 70 ml belega kisa
  • 30 ml olivnega olja
  • čajna žlička limoninega soka
  • (20 kapljic eteričnega olja po izbiri)

V steklenički zmešamo kis, olje in limonin sok. Če želimo, da čistilo diši lahko dodamo 20 kapljic eteričnega olja po izbiri. Leseno površino nato pošpricamo s čistilom in s krpo obrišemo do suhega.

Jedi s peteršiljem

KVINOJINA SOLATA S PETERŠILJEM IN ZELENJAVO

Peteršilj je začimbnica, ki je uporabna v kuhinji, prav tako pa ima številne zdravilne učinke. Uporabimo ga lahko v različnih solatah, juhah, enoločnicah in jedeh z zelenjavo. Kvinojina solata s peteršiljem in zelenjavo je zelo lahkotna jed, ki jo lahko pripravimo kot prilogo ali samostojen obrok.

Sestavine za 4 osebe:

  • 100 g kvinoje
  • 0,5 l vode
  • Rjav fižol
  • Manjša kumara
  • Manjša rdeča paprika
  • 50 g sesekljanega peteršilja
  • 50 ml limoninega soka
  • Olivno olje
  • Pol čajne žličke soli
  • Pol čajne žličke popra

Zavremo vodo in vanjo dodamo kvinojo (prej jo dobro speremo). Kuhamo toliko časa, da se voda absorbira v kvinojo (12-15 minut). Ko je kuhana, jo premešamo z vilico in pretresemo v novo posodo, da se ohladi. Ohlajeni dodamo kuhan fižol, olupljeno in na koščke narezano kumaro, papriko in peteršilj. V manjši posodici zmešamo limonin sok, olivno olje, sol in poper. Prelijemo z mešanico in premešamo.

JAJCA Z GOBAMI, ZELENJAVO IN PETERŠILJEM

Sestavine za 2 osebi:

  • 100 g gob po izbiri
  • 200 g sezonske zelenjave
  • Manjša čebula
  • Česen
  • 3 jajca
  • Olje
  • Sol, poper
  • 3 vejice peteršilja

Gobe temeljito očistimo in narežemo. Čebulo olupimo ter sesekljamo. Na štedilniku pogrejemo ponev, vanjo dodamo približno 2 žlici olja, prepražimo čebulo ter na koncu dodamo česen, da malo zadiši po njem. Dodamo gobe in zelenjavo in med praženjem mešamo. V skodelici razžvrkljamo jajca, jih posolimo in popramo, dodamo 3 vejice sesekljanega peteršilja. Jajca zlijemo v ponev z gobami in zelenjavo. Paziti moramo, da jajc ne pečemo predolgo – biti morajo sočna.

Shranjevanje semen rastlin

Na vrtu vsakoletno sadimo raznovrstne rastline, katerih seme lahko pridelamo in shranimo za naslednjo sezono.

Najprej potrebujemo zdravo in močno rastlino (po možnosti več) iz katere bomo odvzeli seme. Pomembno je, da vemo ali je rastlina križanec se pravi, da je nastala s križanjem dveh različnih sort iste vrste (rastlina se opraši s pelodom z druge sorte) ali je nastala s križanjem dveh istih sort. Potomci križanca ne bodo imeli enakih lastnosti kot matična rastlina. Rastlina mora biti samooprašna ali tujeprašna (opraši jo veter, žuželke, človek…) in ločena od drugih sort iste vrste, zato da ne pride do križanja, s tem dobimo kvalitetno, kaljivo seme. Seme, ki ga pridobimo iz že zrastlih križancev, naslednjo sezono ne bo dalo iste rastline ali sploh ne bo kalilo.

Tista rastlina iz katere bomo letošnjo sezono odvzeli seme, ne bo primerna za uživanje, saj mora seme dozoreti. Našo matično rastlino (rastlina, iz katere bomo odvzeli seme) moramo pustiti cveteti, tako da razvije plod v katerem je skrito seme. Iz rastline odvzamemo plod, iz njega pridobimo seme, ki ga nato dobro očistimo z vodo. Nato ga damo sušiti – lahko na sonce, vendar ne na direktno svetlobo ali v pečico in sicer ne na več kot 38°C. Pomembno je, da je ta postopek čimbolj učinkovit. Preden se lotimo shranjevanja mora biti seme popolnoma suho.

Seme shranimo v papirnatih vrečkah ali steklenih kozarčkih, ki jih označimo z imenom rastline in datumom shranitve.

Embalažo s semeni shranjujemo v suhem, hladnem prostoru, kjer se temperatura giblje med 5 in 8°C, priporočljivo je, da zračna vlaga v prostoru ne preseže 40%. Tako se ohranja kalivost in kakovost semen.

Če shranimo seme, ki ni bilo dovolj posušeno, se bo pojavila plesen. Ko se to zgodi, seme ni več primerno za uporabo, zato ga je potrebno zavreči. Tudi pri skladiščenju se lahko pojavijo težave kot so nihanje temperature in vlage, kar lahko hitro zmanjša kakovost semen ali jih celo uniči. Možno pa je tudi, da se v semenu pojavijo škodljivci – lahko pridejo tja že med semeni ali pa se pojavijo kasneje (pridejo iz prostora v vrečko).

Ko se začne nova vrtnarska sezona preverimo kaljivost semen. To naredimo tako, da semena za nekaj dni položimo na mokro vato/papirnato brisačo. Če po nekaj dneh ne vzklijejo potem jih ne moremo uporabiti, saj iz njih ne bo zrastla nova rastlina.

Peteršilj

Peteršilj je izredno vsestranska začimbnica. Uporabimo jo lahko v kuhinji, prav tako pa ima številne zdravilne učinkovine, ki blagodejno vplivajo na zdravje našega telesa. Rastlino sestavljajo korenina, steblo, listi ter plodovi – vsi deli so uporabni za prehrano. Peteršilj je naravni diuretik, pomaga pri skrbi za zdravo srce in ožilje, služi kot pomoč pri vnetjih sečil ter čisti jetra.

UČINKOVINE

Peteršilj vsebuje pomembne antioksidante kot so flavonoidi, karotenoidi in vitamin C. Največ antioksidantov vsebujejo suhe vejice.

Listi vsebujejo 0,04-0,3% eteričnega olja, korenina malce več in sicer od 0,2-0,3%, semena pa 2-7%. Najpomembnejši učinkovini eteričnega olja sta flavonoida apiol in miristicin ter alitetrametoksibenzen. V korenini in listih je prisotnih mnogo flavonoidov – med njimi najbolj zastopan apigenin, vsebuje pa tudi vitamin K. Peteršilj vsebuje še magnezij, fosfor, železo, kalcij ter skupino vitaminov B9 (folati).

Flavonoid miricetin služi kot zdravljenje in tudi preventiva pri diabetesu ter preventiva pri kožnem raku.

Vitamin K izboljšuje zdravje oz. trdnost kosti, sodeluje pri hitrejšem strjevanju krvi ter pripomore k ohranjanju zdravega srca.

Vitamin C pripomore h krepitvi imunskega sistema, preprečuje kronične bolezni, zmanjšuje oksidativni stres in lahko zmanjšuje tveganje za nastanek nekaterih vrst raka.

Med karotenoide spadajo beta karoten, lutein in zeaksantin.

Beta karoten je rastlinski pigment, ki ga človeško telo potrebuje za izgradnjo vitamina A – zaradi tega je njegova vsebnost v peteršilju zelo visoka. Deluje kot antioksidant ter podpira zdravje oči (predvsem veznice) in kože.  Lutein in zeaksantin pa prav tako pripomoreta k varovanju oči in spodbujanju zdravega vida.

UPORABA V KUHINJI

Zaradi svojega lahkotnega vonja in svežega okusa je peteršilj uporaben za mnoge jedi – juhe, omake, začimba zelenjave, solate…

V kuhinji se večinoma uporablja liste in stebla, ki pa jih je najboljše porabiti sveže, saj bo tako aroma najboljša. Korenina se uporablja med dušenjem, v juhah in enolončicah ter zelenjavnih mešanicah – doda globino in aromo.

Liste in stebla sesekljamo na večje delce, saj s tem pridobimo več okusa. Svež peteršilj lahko uporabimo kot dekoracijo, za osnovo jedi ali kot dodatek.

Priprava peteršilja za uporabo v kuhinji:

Vejice najprej temeljito očistimo – potopimo v posodo, napolnjeno z vodo, jih vrtimo naokrog, nato otresemo odvečno vodo in osušimo s papirnato brisačo. Nato peteršilj sesekljamo, lahko uporabimo liste in stebla ali sesekljamo samo liste.

SHRANJEVANJE

Najboljše je porabiti svež peteršilj, če pa nam to ne uspe, ga lahko shranimo v hladnem prostoru. Tako ostane svež še 3-7 dni, vendar morajo biti stebla potopljena v vodo – podobno kot rože ali pa zavita v vlažno papirnato brisačo ter plastično vrečko.

Če se odločimo peteršilj posušiti, ga lahko uporabimo za izboljšanje zdravja, v prehrani pa praktično ne bo imel okusa.

Lahko ga tudi zamrznemo, tako da ga fino sesekljamo, damo v pladnje za pripravo ledu in dodamo malce vode, lahko pa jih zvijemo v rolice in zavijemo v plastično folijo.