Bodite obveščeni
close

NOVO: popolna nega obraza za vse tipe kože

Zastirke

Zastirka je rastlinski material, ki ga polagamo na površino tal, običajno okoli rastlin. Namen zastirke je preprečevanje rasti plevela, zadrževanje vode v tleh, zaščita tal pred močnim dežjem in posledično zbitostjo, omogočanje boljših pogojev za razvoj in rast mikroorganizmov ter korenin in preko preperevanja zastirke bogatenje tal z organsko snovjo.

Zastirke polagamo na okopana in ne preveč izsušena tla, ki jih predhodno očistimo plevela. Če imamo na vrtu težave z voluharji, bramorji in polži, polaganje zastirke ni najbolj priporočljivo, saj se lahko pod njo še bolj razmnožijo. Za zastirko lahko uporabimo praktično vsak rastlinski material, pazimo le, da ne vsebuje taninov ali drugih čreslovin, saj te zavirajo razrast koristnih mikroorganizmov v prsti. Takšne rastline so hrast, oreh, kostanj, žajbelj,…

Pri Cvetki smo testirali pet vrst zastirk in sicer:

Zastirka s slamo

Slama je organski ostanek žit, ki ostane po mlatenju žita. Fino je, da kupimo slamo, ki je dobro omlatena, saj imamo lahko v nasprotnem primeru gredo hitro poraslo z žitom. Slamo polagamo na okoli 5cm višine, seveda moramo nekaj dni počakati, da se malo posede na pravo višino.

Moja izkušnja s slamo:

Letos sem jo položila na gredo s citronko (Aloysia triphyla) in žajbljem (Salvia off.). Plast slame je bila debela nekje 10-15cm, saj se je ne da povsem stisniti. V deževnih dneh smo pod njo našle kakšnega rdečega polža, drugače pa je sezono odlično prestala. Dodatno nalaganje tekom leta ni bilo potrebno, tudi plevela ni bilo veliko. Le občasno je pognala kakšna bilka, ki smo jo sproti odstranili. Preko zime je lepo preperela in tvorila hranljiv humus za rastline – spomladi jo samo še rahlo vdelamo v tla in jih tako založimo z organsko snovjo. Pri ekološkem kmetijstvu je kvalitetna organska plast prsti izredno pomembna, saj se v njen zadržuje največ koristnih mikroorganizmov, ki izboljšujejo rast in plodnost rastlin.

zastirke zelisca cvetka (2)zastirke zelisca cvetka (1)

Zastirka z borovim lubjem

Borovo lubje ima lep, dekorativen izgled, ki še dodatno izpostavi rastline, zasajene na gredici. Nasujemo ga nekje 5cm na debelo, da dobro prekrije tla. Predhodno lahko tla zastremo s tkanino proti plevelu, ki dodatno preprečuje rast plevela. Vedeti pa moramo, da je tkanina obstojna več let, kar pomeni da lubje s preperevanjem ne bo direktno zalagalo tal z organsko snovjo.

Zastirko z lubjem sem položila na gredico, zasajeno z mešanimi zelišči: drobnjak (Allium schoenoprasum), navadna kumina (Carum carvi), stevija (Stevia rebudana), luštrek (Levisticum off.), pehtran (Artemisia dracunculus), šentjanževka (Hypericum perforatum) in drobnocvetni vrbovec (Verbascus thapsus). Pod lubjem nisem uporabila zaščitne tkanine proti plevelu.

Moja izkušnja z rdečim borovim lubjem:

Med lubjem je izredno hitro začel poganjati plevel, kar pomeni, da bi bodisi morala položiti debelejšo plast, ali pa med lubje in prst položiti še tkanino proti plevelu. Zeliščni vrt je poleti celoten dan izpostavljen soncu, kar je verjetno botrovalo k hitri obledelosti lubja. Priporočala bi ga za okrasne namene, najboljše za kakšna senčna ali polsenčna mesta, kjer ni občutljivih rastlin in lahko pod njega položite še tkanino proti plevelu. Puljenje plevela je namreč skoraj nemogoče, saj izruvamo tudi nekaj zemlje, ki se pomeša z lubjem. To s časom postane neestetsko pa tudi plevela je posledično vedno več, saj je prst izpostavljena svetlobi in s tem je omogočeno kaljenje plevela. Lubje je čez zimo povsem obledelo, tako da sem ga spomladi vkopala v prst, ki sem jo še dogonjila s kompostiranim hlevskih gnojem.

Lubje prihaja iz podjetja Lubje.com

lubje zelisca cvetka (2)lubje zelisca cvetka (1)

Zastirka s sekanci

Sekanci naj bodo iz lesa, ki ne vsebuje veliko čreslovin, moramo pa se zavedati, da sekanci hitro razpadajo. To je dobro za dognojevanje tal, običajno sekancev na letni ravni porabimo nekaj več kot lubja.

Sekance sem položila na manjšo gredico z mešanimi zelišči: hmelj (Humulus lupulus), drobnocvetni vrbovec (Verbascus thapsus), netresk (Sempervivum tectorum), agava (Agave americana), gozdni slezenovec (Malva silvestris) in šentjanževka (Hypericum perforatum). Položila sem jih precej na debelo in sicer plast meri okoli 7 cm.

Sekanci prihajajo iz podjetja EVJ Kisovec.

Moja izkušnja s sekanci:

Sekanci so leto preživeli dobro, le na posameznih mestih je pognala kakšna bilka plevela, ki smo jo sproti odstranili. Bili so na debelo nasuti in so dobro omejevali izhlapevanje vode. Dobro so preživeli tudi zimo, tako da bomo letos le dodali novo plast sekancev na že obstoječe. Spodnja plast bo preperevala in zagotavljala rastlinam organska hranila, zgornja pa ščitila tla pred izhlapevanjem in onemogočala rast plevelu. Sekance priporočam za dobro odcedna tla na sončni legi, saj resnično dobro onemogočajo izhlapevanje vode. Na senčnih in slabo odcednih tleh bi se prst lahko hitro zakisala in naredili bi več škode, kot koristi.

 

sekanci zelisca cvetka (1)sekanci zelisca cvetka (2)

Zastirka s tkanino proti plevelu

Priporočljiva je predvsem za polaganje pod trajne grmičke, kjer onemogoča razrast plevela, to pa je tudi njena edina funkcija. Ko želimo grmičke okopati in pognojiti, jo bomo morali odstraniti, zato je uporabljamo pri zasajevanju mladih grmičkov v prvem in drugem letu rasti, da nam jih ne prekrije plevel.

Moja izkušnja s tkanino proti plevelu:

V poletni vročini se zemlja pod črno tkanino še dodatno segreva, zato je koreninski sistem rastlin dodatno izpostavljen vročini. S tkanino proti plevelu so zastrene limonska trava (Cymbopogon citratus), muškatna kadulja (Salvia sclarea) in tobak (Nicotiana rustica). Te rastline so na vročino odporne, zato se je tudi tkanina dobro obnesla. Sam izgled ni ravno najlepši, vendar je izrast plevelu povsem onemogočen. Tkanina ne preprečuje izhlapevanja vode, zato je primerna predvsem za polaganje pod večje grme ali trajne nasade npr. sivke ali ožepka.

Tkanino nam je dobavilo podjetje Lubje.com

zastirka lubje zelisca cvetkazastirka lubje zelisca cvetka

Zastirka z ovčjim filcem

Namen uporabe je zaščita grede, njive, okrasnega vrta pred plevelom, blatom in plazilci, pospešuje rast, uravnava vlažnost, omogoča manj zalivanja, prepreči izsuševanje tal. Razgrnemo ga po gredi, njivi, okrasnem parku; na določeno razdaljo naredimo luknje s škarjami, na straneh ga pritrdimo s priloženimi klini. Ker je ekološkega izvora, ga lahko pustimo na gredi tudi prepereti.

S filcem sem zastrla svojo visoko gredo, kjer voda še posebej hitro hlapi. Vanjo sem zasadila peteršilj (Petroselinum crispum), baziliko (Basilicum ocimum), drobnjak (Allium sativum), kraški šetraj (Saturea montana) in žajbelj (Salvia off.).

Moja izkušnja s filcem:

Rastline v visoki gredi ob vročih dneh zalivam, kar je bilo zaradi zastirke izredno oteženo. Vodo je namreč potrebno škropiti pod zastirko, saj je ta ne prepušča. Tako sem v resnično vročih dneh z malo več volje zalila gredico, je pa res, da voda ni popolnoma nič izhlapevala in je bilo za visoko gredo potrebnega resnično minimalno zalivanja. Filc je izredno dobro zadrževal vodo, obrezala sem ga po linijah gredice, skozenj tudi ne požene nič plevela. Priporočam ga za vse vrste gredic, fino je, da si pod njim uredite namakalni sistem z vrtnimi cevmi, saj boste tako imeli resnično minimalno dela z gredico in lep pridelek.

Slovenski ovčji filc delajo v podjetju Soven d.o.o.

filc zelisca cvetka (2)filc zelisca cvetka (1)