Bezeg običajno raste v obliki grma, z malo spretnosti pa ga lahko oblikujemo tudi v močno enodebelno drevo z veliko krošnjo.
V zdravilstvu se uporabljajo praktični vsi deli bezga, med ljudmi pa je najbolj poznana uporaba bezgovih cvetov. Ti imajo močno cvetlično aromo, uporabljamo jih kot čaj, za izdelavo sirupov, kot dodatek marmeladam in džemom, lahko jih ocvremo in ponudimo kot prilogo različnim jedem,…
Čaj iz cvetov bezga pijemo pri prehladih in gripah, saj pomaga zniževati vročino in posledično izboljšuje počutje.
Delujejo tudi diuretično, pomagajo pri astmi, bronhitisu in pljučnici. Dokazano je, da bezgovi cvetovi pomagajo pri preprečevanju vnetja, deluje proti virusom gripe in proti virusu Herplex simplex. Cvetovi črnega bezga pomagajo pri ščitenju jeter. Preko pospešenega izločanja seča se iz telesa izločajo tudi toksini, zato je bezgove cvetove priporočljivo dodati v čajne mešanice za prečiščevanje krvi in telesa. Uporabljamo jih lahko tudi za pridobivanje eteričnega olja preko destilacije. Hidrolate uporabljamo za nego kože in oči.
Poleti nabiramo bezgove jagode, ki jih je za uporabo nujno potrebno prekuhati. Surove namreč povzročajo slabost, bruhanje in drisko. Iz prekuhanih lahko ustvarjamo čudovite marmelade in džeme ter sirupe. Jagode so bogate z vitamini in antioksidanti, zaradi česar blagodejno delujejo na celoten organizem.
Pripravki iz bezga pospešujejo odvajanje vode in kalija iz telesa, zato lahko čezmerno in dolgotrajno uživanje privede do primanjkljaja kalija v telesu. Bolniki, ki jemljejo zdravila za odvajanje vode (npr. furosemid), naj bodo ob pitju bezgovega čaja previdni.
Pri nabiranju moramo biti pazljivi, da ga ne zamenjamo z njegovim divjim sorodnikom, smrdljivim bezgom (Sambucus ebulus), saj je le-ta strupen. Izogibamo se tudi nabiranju lubja in mladih listov bezga, saj le-ti vsebujejo večje količine strupenih lectinov in cianogenih glikozidov.
