Prijavi se
close

100% naravna in učinkovita zaščita pred klopi in komarji   

Priprava potaknjencev

Poznamo več načinov razmnoževanja rastlin, ena najlažjih metod pa je s stebelnimi potaknjenci. Za pripravo potaknjencev je pravi čas od začetka pomladi do zgodnjega poletja, lahko pa jih pripravimo tudi jeseni. Za zelene potaknjence je priporočljivo uporabljati nove poganjke, zato je dobro, da rastline po končanem cvetenju, krepko pomladimo. Razmnoževanje s potaknjenci je nespolni način razmnoževanja, saj lahko material za potaknjence dobimo iz poganjkov, listov, listnih brstov ali korenin zrele rastline in jim za neodvisen razvoj manjkajo nekateri deli.

Nekaj osnovnih stvari, ki jih moramo vedeti o potaknjencih:

  • Najpogostejši so zeleni potaknjenci
  • Sadimo jih v lončke, nato jih presadimo na vrt
  • Ta metoda je primerna za razmnoževanje večine zelenih rastlin
  • Potikamo jih v času brstenja rastlin do končnega razvoja poganjkov
  • Rastline iz potaknjencev so genetsko identične matični rastlini

Postopek priprave potaknjencev:

  1. IZBEREMO ZDRAVO MATIČNO RASTLINO

Za potaknjence je najbolj primerna rastlina, ki je dovolj velika, da je rez za potaknjence ne bo poškodovala. Ni priporočljivo, da je rastlina bolna, ji odpadajo ali se ji sušijo listi. Izogibamo se listom, ki imajo prisotne cvetove ali popke (kjer rastlina raste in opazimo nerazvite, majhne liste), če so prisotni, jih odstranimo. Prisotnost cvetov lahko ovira ukoreninjanje, saj se več energije porablja za rast cvetov, zato je manj ostane za razvoj korenin.

    1.  LONČEK S SUBSTRATOM

Za vzgojo potaknjencev potrebujemo lončke manjših premerov (10 cm) ali platoje za vzgojo sadik. Napolnimo jih lahko s substratom za potaknjence, ki ima posebej prilagojeno sestavo in omogoča hiter razvoj koreninskega sistema, lahko pa uporabimo tudi navadno vrtno zemljo, vendar pazimo, da ni onesnažena , se pravi, da prej nismo uporabljali pripravkov za uničevanje škodljivcev in plevela, gnojil (onesnaževalci uničijo

potaknjence še preden odženejo korenine).

Veliko rastlin bo pognalo korenine že, če jih bomo za nekaj časa namočili v kozarec z vodo. Večina takšnih ne bo preživela presaditve v zemljo, saj so korenine prešibke. V zemlji potaknjenec dobi vsa za rast potrebna hranila, ki jih v vodi ni, ter so potrebna za optimalno rast korenin (fosfor, kalij, dušik…).

 

  1. STEBLA ZA POTAKNJENCE

Poiščemo najboljša stebla za potaknjence. Priporočljivo je, da izberemo zelene, neolesenele dele rastline in sicer močne, enoletne poganjke brez cvetov. Najboljše je, da jih porežemo pozno pomladi ali zgodaj poleti.  Nova rast je pri zelenih lažja kot pri starih, že olesenelih. Najboljša so stebla, ki imajo kolence (mesto na steblu, kjer izraščajo listi), saj bodo iz tega pognale nove korenine.  Če se potikanja ne bomo lotili takoj, jih shranimo v plastično vrečko (zaradi zadrževanja vlage), vendar za največ nekaj ur.

  1. PRIPRAVA STEBLA

Ni treba, da je steblo dolgo, dovolj je 5 do 10 cm, z vsaj dvema listoma in enim kolencem.  Izbrani del odrežemo pod kolencem – nastane rezna ploskev - zato, da bodo čim hitreje odgnale nove korenine. Prerežemo čez sredino kolenca z ostrimi škarjami ali nožem. To bo povečalo možnost ukoreninjenja iz te točke. Pustiti moramo vsaj en list, ki je nujen za fotosintezo, druge pa odstranimo, saj preko njih poteka izhlapevanje vode (izhlapevanje preko listov omogoča tok hranil iz korenin proti višjim delom rastline – tega v primeru potaknjenca ne želimo, saj je naš cilj čim hitrejše ukoreninjenje). Če so listi zelo veliki, odrežemo zgornjo polovico.

  1. POTIKANJE POTAKNJENCA

V lonček naredimo luknjico (z debelejšo palčko ali prstom)  in potaknjenec potaknemo dva do tri centimetre globoko.  Biti mora tako trdno v zemlji, da ga rahel veter ne bo podrl. Luknjico nato zapolnimo z zemljo in potaknjenec rahlo zalijemo (ne preveč). Lonček s potaknjencem damo na toplo in svetlo mesto (izogibamo se direktni svetlobi). Skrbimo, da je zemlja ves čas rahlo navlažena, vendar voda ne sme zastajati, saj to povzroči gnitje korenin.