V spomladanskih mesecih, ko se začnejo dela na vrtu si lahko povečamo zeliščni vrt. V nadaljevanju najdete uporabne nasvete, na kakšne načine se lahko lotite dela.
Najpogostejše oblike razmnoževanja: razmnoževanje s semeni, deljenje korenine in razmnoževanje s potaknjenci.
Nova rastlina lahko zraste iz kateregakoli dela rastline (npr. poganjka, dela poganjka ali korenine ter lista) ter ima popolnoma iste genske lastnosti (npr. ista barva cvetov) kot rastlina iz katere smo vzeli del, vendar morajo iz nove rastline pognati in se tudi razviti vsi deli, ki so potrebni za samostojno rast rastline - korenine, listi, steblo …
Za razmnoževanje so pomembne razmere, ki vplivajo na rast:
- Stanje rastline (nima bolezni, stanje hormonov, ki vplivajo na rast…)
- Okolje (temperatura, vlaga, svetloba)
- Umetno ustvarjanje optimalnih razmer (dodajanje avksinov – rastnih hormonov, ki poskrbijo za hitrejšo rast korenin, redno zalivanje, dodajanje hranil, umetna osvetlitev, uničevanje škodljivih mikroorganizmov, ki povzročajo propad rastline).
SEMENA
Najbolj znana metoda razmnoževanja rastlin je vsekakor setev, ki ima velik pomen pri ustvarjanju novih rastlin, saj tako na novo razmnožene rastline dobijo boljše lastnosti kot predhodniki. Tista rastlina, ki se razvije iz semena je lahko identična rastlini iz katere je bilo seme odvzeto, ji je samo podobna ali pa čisto drugačna.
Enoletna in dvoletna zelišča sejemo na prosto, na grede, ki smo jih jeseni prekopali. Spomladi (konec aprila ali začetek maja) zemljo razrahljamo in pograbimo. Pomembno je, da sejemo spomladi, ko je zemlja že dovolj ogreta, da bo seme vzklilo. Naredimo plitve, ravne jarke, ki naj ne bodo preveliki. V jarke položimo posamezna semena in pazimo, da je med njimi razdalja,ki jo prilagodimo glede na to, kako velika bodo zelišča, ko bodo zrasla. Če bodo večja, sadimo na večje razdalje (70-100cm), če bodo manjša pa na manjše (20-30 cm). Nato jarke zasujemo s tanko plastjo zemlje (1-1,5cm). Če so noči še hladne, zakrite jarke prekrijemo s kopreno, saj lahko hladen zrak uniči rastlino, ki bo pognala.
Lahko pa semena sejemo že prej, v posode, vendar v rastlinjake ali na okenske police. Ko seme vzklije, posode še nekaj časa pustimo v notranjih prostorih, nato pa jih prestavimo ven (na balkon ali teraso), da se navadijo na hladnejše razmere. Po treh do petih tednih pa jih lahko presadimo na vrt.
Razmnoževanje s semeni poteka tudi tako, da se rastline med seboj križajo npr. če imamo na vrtu posajena origano in meliso, je verjetno, da bo iz semena zrasel križanec, katerega vonj bo mešanica obeh. Zelišča, ki jih lahko razmnožujemo s semeni: drobnjak, kamilica, peteršilj, koromač, meta, …
RAZMNOŽEVANJE Z DELITVIJO RASTLIN
To je ena izmed najbolj neposrednih oblik razmnoževanja – delitev odraslih rastlin. Izberemo si matično rastlino (npr. timijan na vrtu), ki je zdrava, močna in ji odvzamemo del korenine, lista ali stebla. Ta del se kasneje razvije v novo, samostojno rastlino, ki je enaka matični rastlini. S to obliko razmnožujemo trajnice, ki po več letih rasti tvorijo močno skupino, grmičaste oblike. V takšnih skupinah so poganjki utesnjeni, zato je to najprimernejši način razmnoževanja. Tiste rastline, ki rastejo v večjih skupinah, razdelimo na samostojne, močno rastoče dele rastline, ki so sposobni samostojne rasti. Takšen način razmnoževanja pômladi rastlino.
Zgodaj spomladi izkopljemo koreniko in jo z rokami ali nožem razrežemo tako, da dobimo za pest velike kose in pazimo, da ima vsak del zdrave korenine ter močan poganjek. Te dele nato posadimo enako globoko kot so bili pred izkopom in jih dobro zalijemo. Ne smemo jih deliti med rastjo in cvetenjem. Če jih poškodujemo smo lahko brez skrbi, saj se bodo rane same zarasle. Na takšen način razmnožujemo: timijan, majaron, origano, meto, žajbelj, kamilico, …
POTAKJENCI
Vse o pripravi potaknjencev si lahko preberete tukaj.
Zelišča, ki so primerna za razmnoževanje s potaknjenci: meta, žajbelj, rožmarin, timijan, origano, sivka, …