Nekatere rastline bi lahko primerjali s sorodniki. Na videz zelo podobne, a to je vse, kar imajo skupnega. Tak primer rastlin sta bela čmerika (Veratrum album) in encijan (Gentiana lutea). Obe sta pokončni stožčaste oblike, obe imata velike ovalne liste, visoko steblo in rasteta na višje ležečih travnikih.
Med njima pa je ena zelo pomembna razlika: encijan, ki mu pravimo tudi rumeni svišč ali košutnik, je zelo uporabna in zdravilna rastlina, medtem ko je bela čmerika strupena tako za ljudi kot tudi za živali. V kolikor želimo nabrati in uporabljati rumeni svišč, je dobro, da obe rastlini prepoznamo in z gotovostjo ločimo.
Najbolj pomembna razlika je ta, da ima rumeni svišč na steblu v kolencih po 2 lista skupaj, ta pa sta eden drugemu nasprotno orientirana. V zgornjih delih stebla so listi manjši, za njimi pa v skupkih izraščajo cvetovi, ki so rumene barve. Listi pri beli čmeriki so na steblu izmenjaje nanizani v višjih delih stebla pa listov ni. Poleg tega imajo listi bele čmerike močno izražene žile, ki jih opazimo kot vzporedne brazde. Cvetovi so nanizani na vrhu stebla v obliki stožca, navado so bele do rumeno-zelene barve.
Z belo čmeriko se največkrat zastrupi živina na pašnikih ali pa v hlevu s krmo. Zastrupitve pri ljudeh so sicer nekoliko redkejše, a se kljub temu dogajajo. Navadno se zastrupitev zgodi, ko zamešamo svišč s čmeriko in jo namesto svišča namočimo v žganje, kamor se izločijo snovi, kot je veratridin (naravni strup). Uživanje tega napitka je zdravju izredno škodljivo, v primeru zastrupitve pa potrebujemo zdravniško pomoč. Po drugi strani so pripravki iz rumenega svišča bodisi likerji, tinkture itd. zdravju zelo koristni. Rumeni svišč ali encijan se v zdravilstvu uporablja že stoletja. Umirja prebavo in bolečine v želodcu, z njim zdravijo povišano telesno temperaturo in ga uporabljajo tudi za nego kože – zelo učinkovito naj bi uravnaval mastno kožo. Navadno se pri rastlini uporablja korenina, saj ima skladiščenih največ koristnih snovi.
Encijan zdravi in bela čmerika je strupena, da se prepričamo, kaj naberemo si pred odhodom v gore poleg vremena poglejmo še gorske rastline.
Viri:
Cataldi, M., (2016). Veratridine. Reference Module in Biomedical Sciences. Elsevier. https://doi.org/10.1016/B978-0-12-801238-3.99386-3.
Mirzaee, F., Hosseini, A., Jouybari, H. B., Davoodi, A., & Azadbakht, M. (2017). Medicinal, biological and phytochemical properties of Gentiana species. Journal of traditional and complementary medicine, 7(4), 400–408. https://doi.org/10.1016/j.jtcme.2016.12.013
Grobosch, T., Binscheck, T., Martens, F., & Lampe, D. (2008). Accidental intoxication with Veratrum album. Journal of analytical toxicology, 32(9), 768–773. https://doi.org/10.1093/jat/32.9.768
