Pleveli so že po definiciji nezaželene in podivjane rastline. Pri odstranjevanju teh rastlin iz naših gredic in vrtov smo velikokrat pretirano zavzeti, pri tem pa ne pomislimo na koristne lastnosti rastlin, ki se same pojavijo na našem vrtu. Nekatere izmed njih imajo zelo raznoliko uporabnost in si zaradi mnogih zdravilnih učinkovin ne zaslužijo poimenovanja »plevel«. Preden pa si privoščimo solato, čaj ali posladek iz narave, bodimo prepričani v to, da nabiramo pravo rastlino.
V drugem prispevku o tako imenovanih plevelih vam bomo pobližje predstavili slez ali ajbiš (Atthea officinalis), bela metlika (Chenopodium album) in še dlakavo penušo (Cardamine hirsuta). Prvi prispevek pa si lahko preberete tukaj.
Navadni slez (Atthea officinalis)
Navadni slez poznamo tudi pod bolj domačim imenom – ajbiš. Spada v skupino slezenovk in je precej podoben gozdnemu ter navadnemu slezenovcu, a nič ne de, v kolikor pride do zamenjave teh rastlin. Uporabnost vseh treh je zelo podobna, poleg tega pa imajo tudi enake zdravilne učinkovine.
Slez ali ajbiš je precej visoka trajnica, prekrita s sivimi dlačicami. Listi so nameščeni na pecljih, so jajčaste oblike, neenakomerno nazobčani in razdeljeni na tri krpe. Cvetovi so beli ali nežno rožnati. Celotna rastlina vsebuje sluzi, posebno veliko jih je v korenini. Te sluzi so precej cenjene v zdravilstvu in kulinariki. Korenino v ta namen nabiramo zgodaj spomladi in jeseni. Cvetove in liste pa od junija do avgusta. Korenino po nabiranju operemo, narežemo in zmeljemo. Podobno napravimo z listi in cvetovi, vendar te samo posušimo. Rastlina vsebuje veliko sluzi in tudi polisaharide, pektin, aminokisline in eterično olje. Iz korenin in listov pripravimo macerat ali prelivek. To napravimo tako, da liste ali korenino namakamo v hladni vodi, vsaj 4 ure kasneje ga lahko malenkost pogrejemo, poparki in prevretki se odsvetujejo, saj s toploto uničimo koristne snovi. Slez je učinkovit pri pomirjanju suhega kašlja in hripavosti. Pomaga tudi pri vnetjih grla, spodbuja imunski sistem, sluzi pa negujejo tudi našo kožo in jo napravijo mehkejšo. Korenino velikokrat uporabljajo pri izraščanju zob in zobobolih, z žvečenjem lahko pomirimo dlesni.
Bela metlika (Chenopodium album)
Bela metlika je izmed vseh sorodnic najbolj pogosta kot plevel na njivi ali vrtu.. Ima pokončno, razvejano rast, steblo je togo, zeleno, s progami. Listi izraščajo na pecljih, so različnih oblik (trikotni, rombasti, nazobčani,…) in zelene barve z belim poprhom. Cvetovi so združeni v klasasta socvetja, semena pa so drobna in črne barve. Semen je vsako leto obilo in zaradi tega se je težko znebimo.
Metlika je precej okusna, nekoliko spominja na špinačo. Poleg tega pa se je izkazalo, da ima uživanje te rastline veliko pozitivnih učinkov na naše zdravje. V ta namen so jo nekateri začeli načrtno gojiti. Listi metlike se lahko pripravljajo kot špinača. Imajo nekoliko slankast okus, zato lahko posušene in zmlete uporabljamo tudi namesto soli. Vsebuje večjo količino vitamina A B in vitamina C. Poleg vitaminov so v rastlini dobro zastopani tudi minerali kot so kalcij, mangan, železo in kalij. Pripravki iz metlike se uporabljajo za pomiritev želodca, za pomirjanje kože po pikih in opeklinah.
Dlakava penuša (Cardamine hirsuta)
Dlakavo penušo vsako leto spomladi opazimo na naših vrtovih, le njenega imena ne poznamo. Z bližajočimi velikonočnimi prazniki pa je prav, da si jo zapomnimo, saj je odlična pri čiščenju telesa. Dlakavo penušo prepoznamo po drobnih pernato deljenih listih, ki so razporejeni na tleh v krogu. Iz sredine opazimo izraščati steblo in na vrhu stebla opazimo bele cvetove. Užitna je celotna rastlina, navadno se z nje odstranijo le koreninice. Njen okus spominja na krešo in malo celo na redkvico. Najboljša je, ko jo uživamo surovo. Dodamo jo k solatam, namazom, k juham namesto peteršilja, k humusu, v napitke in tudi v zeliščno maslo. Ker vsebuje veliko vitaminov in rudnin, zelo pozitivno vpliva na prebavo in učinkovito pomaka k čiščenju telesa.
Pri nabiranju in uživanju »plevelov« ni potrebnih skrbi o njihovi kvaliteti in vsebujočih kemikalijah. Cene hrane se vztrajno višajo, te divje rastoče rastlinice pa so še vedno zastonj, imajo visoke vrednosti hranil in mineralov, po vrhu pa je marsikatera od teh rastlin je izredno okusna. Naslednjič, ko boste na vrtu nabrali skledo solate kar pogumno dodajte še metliko in penušo.
V kolikor teh vrst plevelov ni na vašem vrtu (še sreča), pa si lahko v našem prvem prispevku pogledate še ostale.
Viri:
Osborne, T. (2016). Edible weeds that are safe to eat and how you can use them. ABC news. Pridobljeno 6. 3. 2023 iz: https://www.abc.net.au/news/health/2016-05-12/edible-weeds-and-how-you-can-use-them/7406004
Gretchen, D. (2022). Wood Sorrel. HerbaZest. Pridobljeno 6. 3. 2023 iz: https://www.herbazest.com/herbs/wood-sorrel
Hanumappa, M. (2019). Lambsquarters (Chenopodium album) is a Nutrient-Packed Edible Weed. University of the District of Columbia. Pridobljeno 6. 3. 2023 iz: http://docs-do-not-link.udc.edu/causes/Fact-Sheet-Lambsquarters-Chenopodium-album-is-a-Nutrient-Packed-Edible-Weed-final.pdf
Al-Snafi, A. (2013). The Pharmaceutical importance of Althaea officinalis and Althaea rosea: A review. International Journal of PharmTech Research. 5. 1378-1385.
