Angeliko (Angelica archangelica) poznamo pod domačim imenom kot zdravilni gozdni koren. Navadno jo najdemo ob robu gozda, v senčnih predelih in ob rečnih bregovih. Prepoznamo jo predvsem po sladkobnem vonju po pernatih listih, ki so pri tleh večji in po steblu manjši. Ima rjavo-vijolično korenino ter stebla in belo-zelene cvetove, ki so sestavljeni v ogromna socvetja.
Ta izjemna kobulnica že od starih časov velja kot zdravilo za najrazličnejša obolenja. V času kuge naj bi bila angelika poleg repuha glavna za zdravljenje in lajšanje te bolezni. Od takrat dalje so jo sadili po večino vrtovih in samostanih po Evropi.
Danes je uporaba te rastline postala veliko bolj raznolika. Za različne namene se uporablja celotna rastlina. Njene velike kobulaste cvetove lahko posušimo za namen dekoracije, iz listov delamo poparke ali pa jih uporabimo kot začimbo. Vse bolj priljubljena so angelikina kandirana stebla, najbolj pomemben rastlinski del pa je korenika, saj ima nakopičenih največ hranilnih in zdravju pomembnih snovi. Uporablja se tako za čaje, izvlečke, tinkture in tudi kot začimba za hrano ter žgane pijače. Po vonju zelo močno spominja na gin.
Angelika in njene zdravilne učinkovine so znane predvsem kot zaviralci kalcijevih kanalčkov, katerih naloga je uravnavanje krvnega tlaka. Ob rednem uživanju kobulnic, kot sta tudi korenje in peteršilj, si lahko zmanjšamo možnost za marsikatero srčno obolenje. Zdravilne moči angelike pa se tu še ne končajo, dokazano je tudi, da zelo blagodejno vpliva na naš prebavni trak, posebno učinkovita j pri črevesnih obolenjih in pri zmanjšanju apetita. Dobro pomaga tudi pri ženskih tegobah, saj naj bi uravnavala hormone in milila simptome menopavze. V ta namen in tudi za pomlajevanje je uporabljena predvsem v azijskih kulturah.
Pred uporabo oz. samim nabiranjem ali izkopavanjem rastline v primeru, da jo nabiramo v gozdu, je pravilna in sigurna identifikacija rastline zelo pomembna. Angeliko lahko zamešamo s pikastim mišjakom (Conium maculatum) in z navadnim deženom (Heracleum sphondylium), ki mu po domače pravimo tudi medvedje tace. Zamenjava s slednjim ni zaskrbljujoča, saj je navadni dežen užitna rastlina, ki jo marsikje uporabljajo kot dodatek k solati. V kolikor angeliko zamenjamo s pikastim mišjakom, je zadeva bolj zaskrbljujoča. Ta rastlina je izjemno strupena, strup te rastline je znan po vsem svetu, saj naj bi z njim v antični Grčiji usmrtili Sokrata. Od angelike ga najlažje ločimo po tem, da ima manjše številčnejše kobule in bolj fino pernato deljene liste, steblo je golo in obarvano z rdečimi ali vijoličnimi lisami.
Pri vsem znanju pa je zmerno uživanje izrednega pomena. Angelika namreč povečuje občutljivost na sončne žarke, zato je pomembno, da jo uživamo v manjših količinah in nizkih koncentracijah ter se po uporabi za nekaj ur izognemo soncu in posledično dermatitisu.
Viri:
Pathak, S., Wanjari, M. M., Jain, S. K., & Tripathi, M. (2010). Evaluation of Antiseizure Activity of Essential Oil from Roots of Angelica archangelica Linn. in Mice. Indian journal of pharmaceutical sciences, 72(3), 371–375. https://doi.org/10.4103/0250-474X.70487
Kumar, D., & Bhat, Z. A. (2012). Anti-anxiety Activity of Methanolic Extracts of Different Parts of Angelica archangelica Linn. Journal of traditional and complementary medicine, 2(3), 235–241. https://doi.org/10.1016/s2225-4110(16)30105-5
Šenekar, P., (2020). ANGELIKA (Angelica archangelica), Hiška zelišč, pridobljeno 10.2.2023 iz: https://hiskazelisc.com/2016/02/09/angelika-angelica-archangelica/
Blažič, B., (2021). Angelika in ženske v tranziciji, Čarobna zel, pridobljeno 10.2.2023 iz: http://carobnazel.si/angelika-in-zenske-v-tranziciji/
