
Klinčki zrastejo na dišečem klinčevcu (Syzygium aromaticum), drevesu, ki avtohtono raste le na skupini indonezijskih otokov. V višino meri do 14 metrov, njegovo lubje je sive barve, listi pa svetleče zeleni in zelo dišeči. Klinčki so pravzaprav sušeni popki, ki jih poberejo še preden se odprejo in jih sušijo, da postanejo rjave barve.
Kitajci klinčke že stoletja uporabljajo za zdravljenje slabe prebave, diareje, atletskega stopala in drugih glivičnih okužb in izboljšanje daha. Velja legenda, da je moral vsakdo, ki je želel stopiti pred cesarja, najprej prežvečiti klinček, da temu ni bilo treba trpeti slabega ustnega zadaha.

Danes uporabljamo predvsem eterično olje, v katerem so večinoma eugenol, eugenol acetat in galična kislina. Te komponente imajo izredno visoke antioksidativne in protimikrobne lastnosti, zaradi česar se uporabljajo proti glivičnim obolenjem, virusu Herpes simplex in zobobolu. Pri zobobolu klinček položimo na dlesen, kjer čutimo bolečino. Uporabljamo jih lahko tudi pri bolečem grlu in za čiščenje oz. izpiranje ran. Umirjajo prebavo in delujejo proti črevesnim zajedavcem, pri nanosu na kožo pa blažijo tudi revmatične bolečine. Uporabljamo ga lahko v boju proti aknam in v mazilih za sproščanje mišic.
Pozitivne učinke klinčkov na naš organizem študirajo v večih preiskavah, kot zdravilo proti raku. Klinčki so tudi zelo dober konzervans, če jih dodate v kompot ali marmelado, povečate njeno obstojnost in rok trajanja. Eterično olje na človeški organizem deluje pomirjujoče ter povečuje zbranost in izboljšuje spomin.
Eterično olje klinčkov je zelo pogosto uporabljana komponenta v različnih parfumih. Pri uporabi eteričnega olja je potrebna zmernost – v prevelikih odmerkih namreč negativno deluje na naš organizem in povzroči več škode kot koristi.
Kot vidite, so klinčki veliko več, kot le začimba za kuhano vino. Vsekakor jih pa pri pripravi kuhanega vina nikakor ne smete pozabiti ;)