Rožmarin je sredozemska trajnica, ki so jo v prehrani in medicini uporabljali že stari Rimljani. Je sorodnik rodov bazilik, met in žajbljev. Nekateri znanstveniki celo pravijo, da bi rožmarin moral spadati v rod žajbljevk (Salviaceae).
Odgovarjajo mu peščena tla in obilica sonca ter toplote. Svetujem vam, da ga posadite v dobro odcedna tla, ki jih predhodno posujete z apneno moko. Tako boste dvignili in uravnali pH v tleh ter rožmarinu zagotovili optimalno črpanje hranil in vode iz zemlje.
Rožmarin lahko napade pepelasta plesen, ki se razvije v vlažnih in mokrih območjih. Zaradi tega rožmarin vedno prezimujte v dobro prezračenih, suhih prostorih. Rožmarin namreč v celinskem podnebju na prostem običajno ne prezimi. Sem pa slišala že kar nekaj zgodb različnih roželjubcev, ki pravijo, da njihov rožmarin tudi zunaj preživi še tako hudo zimo. Si upate poskusiti? ;)
Rožmarin lahko napadejo tudi pajkaste pršice, katerih se najbolj učinkovito lotite s pelinovim pripravkom. Vendar je za kakršnokoli bolezen na grmičku rožmarina zelo majhna možnost, če ga gojite na peščenih in dobro osončenih tleh, na prepišni legi.
Pajkasta pršica (Tetranychidae)
Rožmarin lahko razmnožujete preko setve, seme sejemo spomladi, ko ni več možnosti zmrzali, ali pa preko priprave potaknjencev. Najprimernejši čas za pripravo potaknjencev je poletje.
Svoj rožmarin redno obrezujte in oblikujte poganjke, saj ob primernih pogojih zelo bujno raste. Stebelca z listi lahko posušite ali zamrznete in jih uporabite za začinjanje jedi, destilacijo eteričnega olja, pripravo čajev,…
Na koncu pa bi z vami delila še tole posebno misel:
Rožmarin naj se razrašča preko vseh zidov mojega vrta. Ne samo zato, ker ga obožujejo čebele, ampak ker je to zelišče posvečeno spominom in prijateljstvu. Zatorej naj se rožmarin razrašča tudi preko mojega groba in priča o izteklem življenju – Sir Thomas More (1478-1535).
