Zastirko ali mulč lahko na marsikaterem vrtu opazujemo že precej dolgo časa. Kot zvesta spremljevalka že dolga leta dela družbo na vrtovih in njivah izkušenih in predanih vrtnarjev. Za mnoge zastirka predstavlja osnovni del vrtnarjenja, saj so z njo rastline skozi leto lepe in produktivne. Poleg vseh dobrih lastnosti zastirke pa našemu vrtu doda estetski videz in urejenost. V primeru, da znanja o zastirkah še nimate, vam tu podajamo nekaj koristnih in kratkih nasvetov.
Kaj je zastirka?
Zastirka je na kratko snov ali material, ki jo uporabljamo za pokrivanje zemlje na vrtu, okoli sadik in tudi okoli sadnega drevja v sadovnjakih. Takšno prekrivanje zemlje smo prevzeli iz narave. Naravni proces zastiranja zemlje lahko opazujemo vsako leto jeseni, ko drevesa odvržejo svoje liste, s tem pa ustvarijo naravno zaščito za podlago, kjer rastejo.
Zakaj jo uporabiti?
Zastirko smo ljudje prenesli na naše vrtove, kamor pa je prinesla mnoge koristi. Poleti zastirka pomaga ohranjati vlažna tla, z njo tako učinkovito zmanjšamo porabo vode za zalivanje. Zmanjša razliko v temperaturnih nihanjih, ki so poleti precejšnja (tla absorbirajo veliko toplote in se lahko v sončnih poletnih dneh segrejejo tudi do 60°C). Pomembna naloga je tudi zatiranje rasti plevela in dovajanje hranilnih snovi s preperevanjem. Vloga zastirke se nadaljuje tudi v zimskih mesecih takrat ščiti rastline pred zmrzaljo in preprečuje izpiranje zemlje - erozijo. V rastni sezoni pa zagotavlja boljše rastne pogoje in optimizira okolje tudi za mikroorganizme, ki so v zdravi in rodovitni zemlji nujno potrebni. Za zastirko lahko uporabimo zelo različne materiale. V osnovi jih razdelimo na kompostno zastirko, na zastirko iz svežega organskega materiala in folijo. Zastirke se lotimo jeseni ali pa spomladi. Preden pa se lotimo polaganja, je nujno, da vrt ali gredice najprej okopljemo in odstranimo plevel. Debelino plasti zastirke prilagodimo glede na to, kako fini material uporabimo. Pri sekancih se npr. uporablja 5 – 7cm debela plast sekancev.
Vrste zastirk:
- Kompostna zastirka, ki je ena najbolj priljubljenih. Vanjo lahko direktno sadimo in sejemo, hranila iz zastirke pa se z dežjem postopoma izpirajo v tla. Poleg tega zelo učinkovito odvrača tudi polže. Problem nastane takrat, ko želimo dobiti dober in kvaliteten kompost brez večje količine semen in plevela, saj nam tak kompost kot zastirka ne koristi.
- Slama, suho listje, miskantus in seno. Ti materiali so zelo dobri izolatorji, preprečujejo nihanje temperatur in zelo dobro zadržujejo vlago. Zelo hitro se razkroji in obogati zemljo. Pazljivi moramo biti le, da s senom ne zasejemo plevela in da slama, ki jo uporabimo za zastirko, ni prežeta z močnimi pesticidi.
- Ovčja volna, ki se uporablja podobno kot slama, vendar ovčja volna vpije več vode in jo tudi uspešno zadrži. Zelo dobro odganja tudi škodljivce v ta namen uporabljamo neoprano volno, ki jo lahko dodamo tudi v luknjice, ko sadimo oz. presajamo rastline in jih tako zaščitimo pred voluharjem.
- Lesni sekanci so zelo učinkovita in dobra zastirka, katerega uporabljamo tudi pri Cvetki. Odlično zadržujejo vlago in preprečujejo rast plevela. Zastirka s sekanci je tako dobra kot kompost, pri čemer pa se počasneje razkraja, tako hranilne snovi v tla dovaja dlje časa in skrbi za zaščito rastlin skozi celo leto. Pomembno je le, da vemo, kateri les je za zastirko primeren. Neprimerni so hrast, kostanj in oreh – ti vsebujejo veliko čreslovin, ki se dobro izpirajo v podlago in zavirajo rast rastlin. Prav tako so neprimerni iglavci, ki vsebujejo smole, katere pri zastirki niso najbolj zaželene. Z iglicami pa si lahko zemljo tudi zakisamo. Pomembno je tudi, da za zastirko uporabimo sveže sekance, in ne suhih, ti nase vežejo preveč vlage.
- Zastirka z živimi rastlinami, za katero sta primerni ajda in rž. Ti dve žiti za namen zastirke posejem jeseni, ajda se poleže sama in s tem zastre tla, rž pa sami ročno povaljamo. Teh rastlin za živo zastirko ne odstranjujemo iz gredic, za sajenje si le pripravimo prostor med zastirko.
- Karton/papir, folija in kamenje; tudi te zastirke so precej učinkovite vendar moramo biti pri uporabi pazljivi. Karton dobro zadržuje vlago in preprečuje rast plevela, vendar moramo paziti, da ni potiskan, črnilo lahko onesnaži zemljo. Pri foliji pa je zadeva taka, da zelo dobro vpija toploto in močno segreje tla. Prav tako podlagi ne zagotavlja nikakršnih hranilnih snovi. Vendar pa je folija kot zastirka priljubljena za zastiranje zemlje okrog jagod. S tem si zagotovimo, da so sladki zreli sadeži tudi čisti in ne zgnijejo.
Po končani rastni sezoni se organska zastirka le prekoplje ali vkoplje v zemljo, tam dalje preperi in sprošča hranilne snovi za rastline, ki jih bomo sadili v prihodnjem letu.
Viri:
McMillen, M. (2013). The effect of mulch type and thickness on the soil surface evaporation rate. Horticulture and Crop Science Department; https://core.ac.uk/download/pdf/19159427.pdf.
Mohiuddin, G., Debnath, S., Maitra, S. (2020). Mulching: Materials, Advantages and Crop Production. 10.30954/NDP-PCSA.2020.6.
Ngosong, C., Justin, O., Tening, A. (2019). Mulching: A Sustainable Option to Improve Soil Health. 10.1007/978-981-13-5904-0_11.
